Nekatera dejanja, ki se nam zdijo povsem običajna, gredo psom močno na živce. Preverite, da morda tudi sami nevede ne počnete naslednjih nevšečnosti, zaradi katerih bi se vaš pes najraje umaknil stran od vas.
1. OBJEMANJE
Ljudem se objemanje zdi naraven in čustven način izkazovanja ljubezni. A psi niso primati kot mi in nimajo daljših prednjih okončin, ki jih lahko sklenejo okrog drugega psa. Še več, s polaganjem tace na telo drugega psa pes kaže dominanco. Zato se psom naše »dušenje« in poseganje v njihov osebni prostor zdi neprijazno.
Zelo redkim psom je objemanje dejansko všeč, večina ga le mukoma tolerira in vam z govorico telesa nakazuje, da jim je neprijetno. Ko želite psa naslednjič objeti in se mu približate, bodite pozorni na naslednje znake: pes obrača glavo stran od vas, se izmika pogledu v oči, napne mišice, se oblizuje, ima trdno zaprta usta, potegne uhlje nazaj h glavi. Vse to so znaki, da je psu močno neprijetno in nam kaže, naj tega ne delamo. Psi odreagirajo različno na objem različnih oseb, pri nekaterih objem mirno prenesejo, pri nekom drugem pa lahko celo presenetijo z ugrizom. Ne objemamo nepoznanih psov in če lahko, se tega vzdržimo tudi pri svojem, če nam kaže, da mu je to neprijetno.
2. TREPLJANJE PO GLAVI
Predstavljajte si, kako se vi počutite, kadar vas nekdo potreplja po glavi. Ne glede na to, kako ljubeče druga oseba to stori, vam še vedno ni prijetno. Že ob sami kretnji seganja roke druge osebe proti vašemu obrazu, vas najbrž prime, da bi potegnili glavo k sebi in se nagnili nazaj. Podobno se počutijo tudi psi. Večina jih to mirno prenaša, kadar gre za ljudi, ki so jim ljubi, a dejstvo je, da v tem ne uživajo. Če boste pozorni, boste morda celo pri svojem psu opazili, kako potegne glavo nazaj, kadar sežete z roko proti vrhu njegove glave. Psa vedno raje počohajmo pod brado, po prsih ali za ušesi in se izognimo trepljanju.
3. STRMENJE V OČI
Psi razumejo direktni očesni stik kot izzivanje in boj za dominanco. Če se približujete nepoznanemu psu in strmite v njegove oči, bo pes to lahko razumel kot napad nanj. Lahko bo odreagiral z znaki podrejanja, pogledal stran, mahal z repom ali se celo vrgel na hrbet. Bolj dominanten pes pa bo odreagirali z laježem, zaganjanjem ali celo agresijo. Gre za izjemno neprijetno situacijo za psa, ki jo pogosto izzovejo ljudje zaradi nepoznavanja pasje psihologije.
Kadar želite pozdraviti nepoznanega psa, se mu približujte počasi, s telesom rahlo obrnjenim na stran (vaše rame naj ne bodo obrnjene v smeri direktno proti psu). Vaše oči naj bodo usmerjene mimo psa, uporabljajmo tiho in pomirjujoče govorjenje. Vse to so znaki, da nimamo slabih namenov in se psu ni treba bati. Pes morda še vseeno ne bo želel imeti opravka z vami, a ga s svojim pristopom vsaj ne boste spravili v neprijetno situacijo.
4. BREZ REDA IN PRAVIL
Tako kot otroci, tudi psi potrebujejo dosledna pravila in red. Na ta način je njihov svet zanje bolj predvidljiv, manj zmeden in stresen. Psi potrebujejo pravila, ki se jih konstantno držimo, da bodo mirni in srečni.
Psi ne razumejo izjem. Pes ne more ločiti, da lahko skoči na vas, kadar ste v trenirki, ne sme pa skakati, kadar ste v službenih oblačilih. Ne more razumeti, da gre lahko na kavč, kadar je sveže skopan, nikakor pa ne, kadar se je ravno zvaljal v blatni luži. Tudi kadar psu nekaj prepovemo z »ne« in ne storimo ničesar več, da bi psu dejansko preprečili nadaljevanje tega početja, tega ne vzame resno. S konsistentnim upoštevanjem pravil in nagrajevanjem želenega vedenja, pes gradi zaupanje v nas kot svojega vodnika. Pravila psu osmislijo svet in so osnova srečnega življenja.
5. PREVEČ BESED
Ljudje se pri komunikaciji zanašamo na zvok, psom pa se zdi smiselna telesna komunikacija. Ker večina ljudi uživa v govorjenju, so navajeni klepetati tudi s svojim psom. A to psa močno zmede, saj ne razume človeškega jezika. Morda prepozna le posamezno znano besedo, kot je »sprehod« ali »hrana«, vse ostalo pa ga le hudo zmede. Zato se še bolj osredotoča na našo telesno govorico, a ker mi nanjo nismo pozorni, dajemo psu mešane signale. Tako je popolnoma zmeden, kar je zanj zelo stresno.
Odlična vaja za lastnike psov je, da en dan ne spregovorite niti besede s svojim psom. Držita se običajne rutine, sprehoda, igre in vaj, a pri vsem ne izustite niti besede. Začudeni boste, kako dobro vas pes razume in kako odziven je na vaše signale brez ene same besede. Poleg tega se boste tudi sami bolj osredotočali na svojo govorico telesa in vajina komunikacija bo jasnejša.
6. SILJENJE PSA V DRUŽENJE
Psi imajo, tako kot ljudje, svoje najboljše prijatelje med ljudmi in psi, pa tudi druge, ki jih ne marajo preveč. Psi imajo ta precej jasno razčiščeno. A le, dokler se zraven ne vmešajo njihovi družabni lastniki. Čeprav pes jasno kaže »pojdiva domov«, se zdi lastniku imenitna ideja, da bi se pridružil pri igri nekaj drugim psom v pasjem parku. Zato ga spravlja v neprijetno situacijo, s tem ko ignorira očitne znake (obračanje stran, ignoriranje, celo renčanje) in ga prepričuje v druženje in spoznavanje z drugimi psi. Ko psu postane izjemno neprijetno, se lahko vname pretep in pes ugrizne. Vse le zaradi nepozornosti in neupoštevanja lastnika. Pes sam prav dobro ve, kdaj mu je druženje prijetno in kdaj ne, pustimo mu možnost izbire. Enako velja pri spoznavanju ljudi, ne dovolimo vsakemu tujcu, da psa poboža, če vidimo, da našemu psu ni zares do tega. S tem bomo pridobili zaupanje svojega psa, da ga bomo mi zaščitili in se umaknili, kadar bo situacija zanj neprijetna.
Morda so vam nekatere izmed teh še kako pogostih napak dale misliti in ste ugotovili, da jih morda nehote delate tudi sami. Opazujte svoje vedenje in zraven poskušajte razmišljati po pasje. Psi so se življenju z ljudmi že prilagodili v veliki meri, prav pa je, da tudi lastniki naredimo korak proti njim.